UDOBNA MESTA: priporočila s primeri dobrih praks

Podnebna kriza, pandemija in zdaj še energetska kriza so okrepile zavedanje, da moramo mesta načrtovati drugače, kot smo jih zadnja desetletja. Zavedanje mednarodne stroke, da je osebni motorni promet vir številnih težav in da se mu tako prostorsko kot tudi prometno načrtovanje pretirano podrejata, je izpostavilo zahtevo, da je treba v ospredje načrtovalskih procesov postaviti ljudi in kakovost njihovega bivanja, ne pa avtomobilov. V zvezi s tem postajajo čedalje bolj aktualne zahteve za premik načrtovalske paradigme od avtomobilov k ljudem, od mobilnosti k dostopnosti, od mobilnih k udobnim mestom. Skupni imenovalec nove načrtovalske paradigme je udobno mesto, v katerem je dostopnost do ciljev potovanj preprosta, varna in raznovrstna ter kjer je življenje brez avtomobila udobno, kakovostno in poceni. Vizija takšnega mesta je izvedljiva le s skupnimi prizadevanji različnih strok ter s povezovanjem prometnega in prostorskega načrtovanja.

Publikacija se osredotoča na možnosti prostorskega in prometnega načrtovanja za uveljavljanje udobnih mest ob hkratnem zavedanju, da brez spremembe paradigme obeh načrtovalskih polov to ni mogoče. Številne sestavine udobnih mest so sicer v načrtovalski praksi že dolgo uveljavljene. Priporočila so usmerjena v celostne koncepte in novejše strategije za njihovo uresničevanje. 
Publikacija je skupni rezultat dveh nalog Ministrstva za naravne vire in prostor (Mesto kratkih poti  in Povezanost urbanega razvoja z javnim potniškim prometom ), izdelanih na Urbanističnem inštitutu RS .