Simulacije podnebnih sprememb kažejo, da se te odvijajo hitreje kot smo sprva predvidevali. Pri umeščanju in razvoju infrastrukturnih projektov v prostor je zato pomembna krepitev t. im. podnebne odpornosti. To je proces, ki v razvoj infrastrukturnih projektov vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje na podnebne spremembe. Omogoča sprejemanje informiranih odločitev o projektih, ki se štejejo za združljive s Pariškim sporazumom in s tem doseganje pogojev za sofinanciranje projektov Evropske Unije.

Glavni namen delavnice Zagotavljanje podnebne odpornosti infrastrukturnih projektov pri umeščanju v prostor, ki je bila izvedena 19. 4. 2023 na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, je bil predstaviti problematiko umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor in doseganje njihove podnebne odpornosti z uporabo najnovejših orodij EU.

Delavnica, ki je bila že tretja s tematskega področja Pametno prostorsko planiranje, je bila namenjena odločevalcem (ministrstva), svetovalnim in strokovnim službam, inšpekcijskim službam, prostorskim načrtovalcem in drugim pomembnim akterjem. Dogodka se je v živo udeležilo 35 udeležencev.

Vodja tokratne delavnice je bil Jernej Stritih, priznan strokovnjak s področja okoljskih in trajnostih politik ter boja proti podnebnim spremembam. Pri izvedbi delavnice pa so sodelovali še Jurij Stritih in Nataša Beltran, prav tako iz podjetja Stritih d.o.o. ter Klemen Strmšnik in Matevž Premelč iz podjetja ZaVita d.o.o.

Na začetku delavnice je zbrane nagovoril dr. Boštjan Mali, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Predstavil je tehnične smernice Komisije za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, ki naj bi jih vgradili v obstoječe upravne postopke. Pokazal pa je tudi analizo, kako naj bi proces podnebne odpornosti deloval v slovenskem kontekstu.

V nadaljevanju delavnice je Anže Medved predstavil projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji, ki jih pripravljajo na ARSO. Te projekcije so dobra podlaga za to, da lahko predvidevamo, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji vsebuje tri različne scenarije: pesimistični scenarij (brez prilagajanja, rast prebivalstva in emisij), optimistični scenarij (omejitev emisije, ki smo si zadali s Pariškim sporazumom) in zmerno optimistični – realistični scenariji. Podatki o projekcijah so dostopni na spletni strani ARSO. V Atlasu podnebnih projekcij si lahko nazorno ogledate kako se bodo spreminjale nekatere spremenljivke, ki so povezane s podnebnimi spremembami: padavine, veter, temperatura, …

Drugi, za udeležence aktivnejši del delavnice, je vključeval izvedbo dveh praktičnih vaj. Pri prvi so obravnavali projekt umeščanja industrijske cone glede na tveganje poplav v Železnikih. Vaja je bila namenjena razmisleku in premisleku o možnih rešitvah za investitorja. Pri drugi vaji pa so udeleženci umeščali v prostor 40 ha veliko sončno elektrarno na Primorskem.

Za več informacij si lahko ogledate naslednje uporabne dokumente:

Zagotavljanje podnebne odpornosti infrastrukturnih projektov pri umeščanju v prostor – predstavitev

Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do leta 2100 – predstavitev

Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027

Delovni list – ocene tveganj