Mednarodni dan gozdov, ki ga praznujemo 21.marca 2021, letos poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« in je posvečen obnovi ter negi gozdov – gozdnogojitvenima ukrepoma, ki sta ključnega pomena za prihodnost zdravih, odpornih in kakovostnih gozdov.

Spletna pasica – Mednarodni dan gozdov 2021

V Sloveniji prevladuje naravna obnova gozdov, saj velika večina drevesc, ki jih vidimo v pritalnem sloju gozda, zraste iz semen tam rastočih odraslih dreves, ki zagotavljajo kakovostno in genetsko pestro zasnovo za razvoj mladega gozda. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdove obnavljamo s sadnjo ustreznih drevesnih vrst (t.i. umetna obnova) ali izvajamo kombiniran pristop obnove.

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru različnih projektov testiramo nove načine obnove gozdov. V projektu GoForMura smo na območju obmurskih gozdov sadili avtohtone in lokalno vzgojene drevesne vrste, ki se po naravni poti ne pomlajujejo, njihovo obnovo pa poleg tega ogrožajo invazivne rastlinske vrste in bolezni.

Slika: Ob Muri se nekatere domače drevesne vrste ne pomlajujejo, zato jih obnavljamo s sadnjo. (foto: Aleksander Marinšek)

Na dveh študijskih območjih ob Muri smo sadili evropski črni topol (Populus nigra), belo vrbo (Salix alba) in črno jelšo (Alnus glutinosa). Na razvitejših obrečnih tleh z ilovico pa so bili osnovani sestoji s hrastom dobom (Quercus robur).

V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE smo jeseni 2020 na 5 ha prevladujočih smrekovih gozdov, ki so jih prizadeli žledolom, napadi podlubnikov in vetrolom, uporabili inovativen pristop obnove, ki združuje sadnjo rastišču prilagojenih avtohtonih drevesnih vrst in naravno obnovo. V skladu z rastiščnimi razmerami smo sadili predvsem listavce: graden, bukev in gorski javor. V vrtačah z globokimi in vlažnimi tlemi smo pod zastorom odraslih dreves posadili jelke. Pri sadnji smo upoštevali mikroreliefne rastiščne razmere, kar bo vodilo k pestremu in odpornejšemu sestoju. Poleg omenjenih listavcev in jelke, bodočih graditeljev sestoja, smo za povečanje biotske pestrosti posadili še plodonosne drevesne vrste, kot so: divja češnja, hruška in jablana, jerebika in enovratni glog.

Slika: Sadike so bile pred izsuševanjem zavarovane v zakopu, kjer so počakale do sadnje (Foto: Ana Simčič)

Obnova gozda po naravni pot ali s sadnjo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. Z nadaljnjim izvajanjem negovalnih in varstvenih del v vseh razvojnih fazah gozda krepimo stabilnost in kakovost gozdov ter pospešujemo njihove pozitivne učinke, ki so pomembni za človeško družbo.

Mednarodni dan gozdov podpirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o. in Gozdarski inštitut Slovenije s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Več dogodkov in gradiv najdete na uradni spletni strani Mednarodnega dneva gozdov 2021.

Mednarodna podpora FAO: http://www.fao.org/international-day-of-forests/key-messages/en/