Trenutne svetovne razmere so zasenčile problematiko podnebnih sprememb in jih postavile v ozadje naše pozornosti, kar pa ne pomeni, da so kaj manjše ali manj pomembne. Podnebne spremembe so prisotne in se kažejo v vseh letnih časih. Da bodo gozdovi zdravi in odpornejši na podnebne spremembe je pomembno, da strokovnjaki s področja gozdarstva in oblikovanja politik o tem govorijo in skupaj oblikujejo rešitve za ukrepanje.

V sredo, 9.3.2022, je Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organiziral delavnico s tematskega področja »Gospodarjenje z gozdovi« z naslovom »Ohranjanje in krepitev zdravja, vitalnosti ter biotske pestrosti gozdov v luči podnebnih sprememb«. Dogodka se je udeležilo preko 40 odločevalcev, organizatorjev tečajev (revirna služba ZGS, SiDG, KGZ, …), izobraževalnih institucij in nevladnih organizacij. Na dogodku so strokovnjaki obravnavali različne izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe in iskali odgovore nanje (prilagajanje drevesne sestave, uravnavanje starostne strukture, obvladovanje škodnih dogodkov, itd).

Dogodek je moderiral dr. Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).

Dr. Boštjan Mali, vsebinski vodja projekta na GIS, je nagovoril prisotne, predstavil projekt in namen delavnice. Predstavil je tudi aktivnosti in rezultate, ki so jih države pogodbenice dosegle na Podnebni konferenci Združenih narodov COP 26, katere se je udeležil kot predstavnik Slovenije za področje LULUCF. Na konferenci so se pogodbenice med drugim zavzele za pospešeno zmanjševanje emisij in prenehanje krčenja gozdov do leta 2030.

Delavnico je vodil dr. Marko Kovač (GIS), ki je predstavil stanje gozdov v Sloveniji in Evropi. Povedal je, da je v Evropi mešanih gozdov malo, gozdnatost pa znaša 35 %, prevladuje enomerna zgradba gozdov, seka se približno 73 % prirastka, kar za trajnost gozdov ni ugodno. Poudaril je, da je zdravstveno stanje gozdov problematično, kar se kaže tudi z defoliacijo (osutost krošenj) drevja, ki narašča zadnjih 20 let. V Sloveniji je površina gozdov stabilna, gozdovi so precej zastarani, primanjkuje nam mladih razvojnih faz in drogovnjakov, kar z vidika stabilnosti gozdov in gospodarjenja ni ugodno. Sekamo le 60 % prirastka, kar je premalo. Stari gozdovi, neprimerne drevesne vrste in homogenost sestojev so dejavniki, ki ob izrednih vremenskih dogodkih povzročijo, da gozdovi ne prinašajo več ponora ampak emisije. Problem Slovenije je tudi zasmrečenost, zabukovljanje (ko bukev izpodrinja npr. jelko) rastišč, invazivnost vrst, pomlajevanje, bolezni in škodljivci.

Sledilo je delo po skupinah, kjer so udeleženci v 3 skupinah obravnavali razvoj gozdov, škode in bolezni ter biotsko pestrost habitatnih tipov) in iskali rešitve s ciljem krepitve odpornosti gozdov na podnebne spremembe. Na dogodku je bil predstavljen tudi projekt LIFE Systemic, ki podnebne spremembe v gozdovih raziskuje/blaži preko genetske pestrosti ter različnih ukrepov gospodarjenja z gozdovi.

V razpravi so strokovnjaki izpostavili ključne težave LULUCF sektorja na evropskem nivoju in oblikovali zaključke za izboljšanje ponorov v Sloveniji. Zelo pomembna bo transformacija zastaranih gozdov s povečanjem poseka zrelih dreves. Pri tem bo ključna vloga revirnih gozdarjev, ki prenašajo informacije lastnikom gozdov.

Vabljeni k ogledu posnetkov delavnic na spodnjih povezavah:

• 1. del delavnice si oglejte tukaj,
• 2. del delavnice si oglejte tukaj.