Slika 1: Terenske meritve za pripravo izvedbenega načrta jesenske obnove gozda (foto: Jure Žlogar).

Podnebne spremembe in pogostejše naravne ujme lahko v prihodnje prizadanejo gozdove v večji meri kot do sedaj. Zato se poraja vprašanje, ali bo tradicionalna obnova gozda s prevladujočim naravnim pomlajevanjem ali sadnjo smreke zagotavljala stabilen in zdrav gozd tudi v manj ugodnih podnebnih razmerah. Gozdarstvo mora iskati lokalnemu okolju prilagojene dobre prakse za pametno rabo in upravljanje gozdnih zemljišč, vključno z obnovo gozdov.

Na študijskem območju v Doljnjih Ložinah na Kočevskem bo Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na 5 ha preizkusil inovativen pristop obnove gozda, ki bo kombinacija obnove s sadnjo rastišču prilagojenih avtohtonih drevesnih vrst in naravne obnove. Obnova bo izvedena v državnih gozdovih v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. in Zavodom za gozdove Slovenije. Cilj je osnovati stabilen gospodarski gozd, ki bo zagotavljal trajnost funkcij v spremenjenih podnebnih razmerah. Uspešnost novega pristopa obnove bodo spremljali do izteka projekta leta 2026. 

Kot pravijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, bodo jeseni s sadnjo listavcev (gradna, bukve in gorskega javorja) v skupinah osnovali malopovršinsko strukturiran sestoj. Pri sadnji sadik bodo upoštevali mikroreliefne rastiščne razmere. V ograjeni površini bodo poleg omenjenih listavcev, bodočih graditeljev sestoja, za povečanje biotske pestrosti posadili tudi plodonosne in plemenite listavce kot so: divja češnja, jerebika, divja hruška, lesnika, brek in velikolistna lipa. V vrtačah z globljimi tlemi in višjo vlago pa bodo pod zastorom posadili jelko.

S kombinirano obnovo (naravno in umetno) želijo namreč povečati delež ciljnih drevesnih vrst v območjih z naravnim mladjem. Skupine naravno pomlajevane smreke bodo opravljale vlogo predkulture za zaščito naravnega in posajenega mladja ciljnih drevesnih vrst. Ohranjali bodo tudi vitalne dele ostanka starega sestoja ter pospeševali kvalitetne osebke iz naravnega mladja.

Slika 2: Del novoosnovanega sestoja bo pred divjadjo zaščiten z ograjo, preostali del s premazi vršičkov (foto: Matej Rupel)

Z umetno obnovo gozda prispevajo k hitrejšemu osnovanju mladega gozda, ki bo prispeval k zmanjšanju emisij in povečanju ponorov CO₂ ter blaženju podnebnih sprememb. Če se bo v prihodnje pogostost naravnih ujm stopnjevala, bo moralo gozdarstvo k obnovi gozdov pristopiti aktivneje. Pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov za prihodnje načrtovalsko obdobje pa bo treba upoštevati tudi podnebne cilje.

“Z našimi projektnimi aktivnostmi sledimo načelom trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki jih poudarjamo v okviru letošnjega Tedna gozdov, ki poteka te dni po celotni Sloveniji. Ob teh načelih gozdarji opominjamo tudi na spoštovanje Gozdnega bontona, spoštovanje pravic lastnikov gozdov, ter trenutno aktualna izziva: vožnja v naravnem okolju in obisk zavarovanih gozdnih območij,” še sporočajo iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

Več o Tednu gozdov 2020