Odpadna
hrana

V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Prijavite se na naše e-novice in v e-poštni nabiralnik vam bomo vsak mesec poslali koristne nasvete, ki jih lahko hitro vključite v svoj vsakdanjik v boju za ohranjanje planeta.

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.

DELI

Zeleno javno naročanje

Podjetja vzpodbujamo k uporabi okolju prijaznih in trajnostnih materialov.

DELI

Odpadna hrana

Kupujem nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako kupim količine, ki jih potrebujem.

DELI

Upravljanje virov

Sadim in sejem avtohtone tradicionalne kmetijske rastline ter spodbujam pridelavo poljščin in zelenjadnic.

DELI

Odpadna hrana

Z načrtovanjem obrokov kupim primerno količino živil.

DELI

Energetska učinkovitost

Poskrbim za energijsko učinkovito razsvetljavo.

DELI

Energetska učinkovitost

Če luči in elektronskih naprav ne potrebujem, jih ugasnem.

DELI

Energetska učinkovitost

Zamrznjeno hrano pred kuho odtalim.

DELI

Zeleno javno naročanje

V podjetju usposabljamo osebje, ki čisti, saj bomo tako ozaveščali o skrbi za okolje ali najamemo storitve, kjer je to zagotovljeno.

DELI

Odpadna hrana

Ob nakupih se držim nakupovalnega seznama.

DELI

Energetska učinkovitost

V prostorih, ki niso v stalni uporabi, povežem s svetili detektorje gibanja.

Ste vedeli: Preveč zavržene hrane in lakota na planetu

Podatki kažejo, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov (zemlja, voda, energija). Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS = pesticidi + herbicidi + fungicidi) in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.

V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane ter s tem povzročimo kar 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. (nasasuperhrana.si)

Polovica vse odpadne hrane v Sloveniji je v letu 2019 izvirala iz gospodinjstev, ena tretjina iz gostinstva in drugih dejavnosti, kjer strežejo hrano (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše), desetina iz distribucije in trgovin z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe. Nekaj manj kot desetina odpadne hrane pa je nastala pri sami proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo (vir: SURS). Leta 2019 je v Sloveniji vsak prebivalec zavrgel 67 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne hrane.

Kje konča odpadna hrana?

V Sloveniji se večina odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predela v industrijskih bioplinarnah in kompostarnah. Kar 42 % slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, saj to spodbuja tudi zakonodaja.

Odpadna hrana, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež ravnanja z odpadno hrano zajemajo sosežig, ponovno refiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odstranjevanja.

Drugo ravnanje z odpadno hrano pa zajemajo sežig, sosežig, ponovno rafiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odlaganja.

Vsi našteti procesi pa seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov.

Kaj lahko storimo kot družba?

Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba. V ta namen tako vladne kot nevladne organizacije po Evropi in v svetu, s povezovanjem strokovnjakov z različnih področij, s prenovo zakonodaje, različnimi pobudami, projekti in kampanjami nagovarjajo različne deležnike in širšo javnost, opozarjajo na problem odpadne hrane in pozivajo k zmanjševanju.

Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.

Prvi korak: načrtovani jedilniki in ustrezna hramba živil

Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup. Preden se odpravimo v nabavo, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo.

Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak poskušajmo raje poskrbeti za to, da jo zaužijemo kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.

Novice in prispevki

Vse novice

Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.

12 februarja, 2024

Stran pa ne bomo metal!

Podnebje se spreminja in eden glavnih vzrokov za to, da Zemlja postaja vse toplejša, so izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzročajo člov...

Preberi več

12 februarja, 2024

WEBINAR – Best practices from Finland

In the pursue to continue sharing good practices despite the current restrictions posed by the coronavirus COVID-19 pandemic, experts from the LIFE...

Preberi več

12 februarja, 2024

SEMINAR – Dobre prakse s Finske

Omejitve, ki jih je prinesla epidemija COVID-19 so povzročile izzive kako delovne naloge opraviti na drugačne, inovativne načine. Z željo po na...

Preberi več

12 februarja, 2024

Kako učinkovita je lahko zelena prehranska veriga?

Kemijski inštitut v sodelovanju s Slovenskim Združenjem za Kakovost in Odličnost in Gospodarsko Zbornico Slovenije organizira posvet na tem...

Preberi več

12 februarja, 2024

Virtualno mreženje z Interreg Central Europe- STREFOWA

V okviru akcije E3 »Mreženje z drugimi projekti LIFE in neLIFE« projektna ekipa LIFE IP CARE4CLIMATE načrtuje srečanja z drugimi projekti, pri...

Preberi več

12 februarja, 2024

Tudi odpadna hrana povzroča podnebne spremembe

Stran pa ne bomo metal! Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2018 zavrgel 68 kg hrane, od tega je bilo kar 26 kg še užitne. Odpadna hrana v gospod...

Preberi več

12 februarja, 2024

Evropski zeleni dogovor: Strategija »Od vil do vilic«

Evropski zeleni dogovor določa, kako doseči, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V njem je predstavljena nova, traj...

Preberi več

12 februarja, 2024

28. 4. 2021: SVETOVNI DAN PREPREČEVANJA ODPADNE HRANE: Vrnimo hrani s...

Prevečkrat se zgodi, da hrana, ki je še užitna, konča med odpadki. Zato je izrednega pomena tehten razmislek, kako ravnamo s hrano, kakšne kol...

Preberi več

12 februarja, 2024

Prijavi se na prvi Hack4Climate

Pred vas postavljamo izziv, kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvu, zato vse mlade med 16. in 24. let vabimo, da se nam pridružij...

Preberi več

12 februarja, 2024

Hekaton Hack4Climate: Odpadna hrana

Kar 33 mladih iz cele Slovenije, starih od 16 do 24 let, je bilo postavljenih pred izziv, kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvu. ...

Preberi več

Dogodki in aktivnosti

Vsi dogodki

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.

O projektu

Glavna cilja aktivnosti na področju zmanjšanja emisij TGP s preprečevanjem in zmanjševanjem količin odpadne hrane sta pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih bodo izvedene različne ozaveščevalne kampanje, ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bom z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.

gp.mope@gov.si

Langusova ulica 4, 1000, Ljubljana

(01) 478 82 00

Pravna in programska podlaga

Zeleno javno naročanje

Odpadna hrana

Facebook

Instagram

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.