Spodbujeni promet: zakaj širitev cest ne odpravi zastojev

Reševanje zastojev s povečanjem cestnih zmogljivosti je neučinkovito in negospodarno.
Izkušnje kažejo, da gradnja novih in širitev obstoječih cest spodbujata voznike k novim potovanjem z avtomobili, ki jih brez teh ukrepov ne bi bilo. Največ novih potovanj spodbudijo nove cestne zmogljivosti v urbanih območjih in na obremenjenih odsekih daljinskih cest, kjer so zastoji že problem. Tako povzročene dodatne poti (ki večinoma niso niti načrtovane niti predvidene) povzročijo nove zastoje. V od dveh do petih letih po odprtju nove ali izboljšane ceste se pojavijo zastoji, ki izničijo načrtovane koristi.

Kaj je spodbujeni promet?
Spodbujeni promet (angleško »induced traffic«) je promet, ki je pritegnjen na izboljšano cesto in ga brez te izboljšave ne bi bilo.
Kratkoročno se ljudje zaradi boljše ceste odločijo pogosteje potovati z avtomobilom, lahko na več različnih krajev ali na daljše razdalje.
Dolgoročno pa nova ali izboljšana cesta naredi določene lokacije dostopnejše, kot so bile. To privablja novogradnje (večinoma stanovanja in poslovne objekte), ki vodijo k nadaljnjemu spodbujenemu prometu. Takšen promet ni omejen le na novo ali izboljšano cesto. Tudi na vzporednih cestah se promet ne zmanjša.

Kaj povzroča spodbujeni promet?
Na visoko stopnjo spodbujenega prometa v urbanih območjih Evrope kažejo rezultati nedavnega pregleda učinkov 545 cestnih projektov.
Izsledki kažejo:

Zaradi zelo visokih stroškov gradnje cestne infrastrukture in hitrega izničenja pričakovanih koristi zaradi spodbujenega prometa ter posledično opuščanja podnebnih zavez zaradi takšnih naložb bi
moral biti vsak razmislek o gradnji novih ali razširitvi obstoječih cest pospremljen z objektivno obravnavo izkušenj in učinkov v mestih ter regijah, kjer so tovrstne ukrepe že izpeljali.
 

Kako reševati težave z zastoji?
Zaradi spodbujenega prometa širitev cest ne reši težav z zastoji, zato se je treba osredotočiti na druge ukrepe. 
To so predvsem:
• ukrepi za obvladovanje prometnega povpraševanja z zaračunavanjem uporabe cest po dejanski uporabi,
• parkirnine,
• prostorska politika, ki zmanjšuje razpršeno poselitev,
• ukrepi za izboljšanje alternative avtomobilom, kot so boljši javni prevoz, ločeni pasovi za vozila z več potniki in razširjeno kolesarsko omrežje.

Celoten prispevek si plahko preberete TUKAJ. 

Oglej si še ostale objave

12 februarja, 2024
SEMINAR – Dobre prakse s Finske

Omejitve, ki jih je prinesla epidemija COVID-19 so povzročile izzive kako delovne naloge opraviti na drugačne, inovativne načine. Z željo po na...

7 februarja, 2024
JN s področja zelenega javnega naročanja

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije je objavilo Javno naročilo za izvedbo analize učinkov zelenega javnega naročanja v RS ...

12 februarja, 2024
Z Občino Črna na Koroškem bomo sodelovali pri razvoju zelenega turi...

Učinkovit prehod v nizkoogljično družbo zahteva poleg ukrepov na nacionalni ravni tudi visoko stopnjo sodelovanja posameznikov in skupnosti, pri...

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bom z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
© CARE4CLIMATE 2024. Vse pravice pridržane
Izvedba: inHouse Marketing Agency